top of page

Pr’jatli prašajo me, kam

Heyloo, predolgo je minilo od zadnje objave, moja samodisciplina je komaj vidna, tako majhna kapljica le-te je ostala v posodici, ampak glejmo naprej, morda bo bolje. Do poroke se vse ”zrihta” ali kako že pravijo.



Stonesi so a thing apparently


Torej, Provincialka se zadnje čase nadpovprečno veliko potepa. Nikjer ni za dolgo, to je vendar jasno (umetniške dušice so nestanovitnega duha), tako da se te dni recimo mudi v Bohinju. Konkretno opazuje zahajanje sonca s terase, na kateri verjetno ne bi smela biti. Trespassing je huda droga. Oblaki so se ravno toliko razmaknili, da je prizor zanimiv.


Mimogrede, novi boni so očitno še v povojih in čakajo na državnozborsko potrditev, brezplačni bus pa se do Ukanca pretegne le konec tedna. Nič ne de, za nohte mi še ne gre, noge pa tudi lahko malo potreniram. Važno, da gondola na Vogel pridno obratuje. Ja, nisem bila še gor, in ja, tudi na Triglavu ne, za zadav’t.


Javim, kako presunjena bom nad višino in razgledi.

Comments


bottom of page