Nora sem na sestavljanje seznamov. V osnovni šoli sem si delala spiske reči, ki jih moram še opraviti, preden bom zaključila s šolskim delom ali čim podobnim, kar bi raje preskočila. Ko sem stvar dokončala, sem v roke vzela najljubši nalivnik in tako dolgo čečkala, da se besed sploh ni več dalo razločiti. Na koncu leta je bila moja beležka polna listov, prekritih s črnilom. Zato ni presenetljivo, da sem se na ta soparni poletni dan odločila zbrati 20 stvari, ki jih želim izpeljati pred svojim dopolnjenim 20. letom (na naslovnici je pravilen podatek, septembra bom zakorakala v 19. leto, tako da imam dobro leto manevrskega prostora). Poleg tega sem nekaj zadev s seznama že odkljukala.
Naredi traparijo in se iz nje kaj nauči. Verjetno sem jih naredila precej več kot samo eno, ampak eno imam zasidrano v mislih. Naivna mladostniška, vendar izkušnja za desetletja naprej.
Odpotuj nekam, kamor si ne predstavljaš za stalno preseliti. Dejstvo je, da se "prehitro" vidim v tujini. V Londonu, recimo, sem se počutila kot doma in sem pri belem dnevu sanjarila, kako fino bi bilo živeti v kakšni garsonjeri in piti kavo na strešni terasi. Kljub temu pa obstajajo kraji, s katerimi sicer ni nič narobe, se pa enostavno ne vidim tam. Taka mi je v spominu ostala Grčija, sploh prestolnica. Grčijo naravnost obožujem, a živela tam ne bi nikoli. Atmosfera mesta je že tako drugačna, da bi me bilo kar strah tam prebivati sama (zgodba za kdaj drugič).
Dokončaj srednjo šolo. Osnovni cilj, vendar v okolju, v katerem sem živela, ne tako samoumeven. Tudi zame ne. Super vesela, da mi je uspelo!
Izdelaj nekaj, na kar boš ponosna še leta. Ponosna sem na Nemir (glej prejšnje objave), pripravljam pa še nekaj večjega, čeprav se bo mogoče to razpotegnilo v 30. leta.
Preberi knjige s seznama večnih klasikov. Delam na tem ;)
Prijavi se na eno od strani za delo v tujini (beri eksotične azijske države) in za nekaj mesecev za skromno žepnino ter streho nad glavo pomagaj malim družinskim podjetjem ali poučuj angleščino.
Posvoji domačo žival (Pika, say hi!).
Preizkusi se na delovnem mestu, ki ti vliva strah v kosti.
Nauči se sproščeno pogovarjati z neznanci ali bežnimi znanci (komunikacijske spretnosti vedno pridejo prav).
Nauči se kuhati, vsaj za silo. Za osnovno preživetje kuhati res ni težko, samo imam kar odpor do kuhinje. Da je bivša "tašča" stalno poudarjala gospodinjske veščine, verjetno ni pripomoglo k mojemu že sicer uplahnelemu navdušenju ;)
Come si dice??? Nadaljuj z učenjem italijanščine.
Zaljubi se ... in po "breakup-u" z najboljšo prijateljico kakšen mesec obupuj nad celotno moško populacijo.
Organiziraj "surprise party" za nekoga, ki ti veliko pomeni.
Plavaj do Blejskega otoka (ok, to sem že naredila) in pocingljaj na zvon za srečo v ljubezni ... ali kaj mi je že rekla tista domačinka? Mogoče bi morala to narediti pred 12. točko, oh well ...
Ponovno se poveži s starimi prijatelji. Sošolke, pazite se!
Več fotografiraj. Včasih sem sovražila tiste prisiljene nasmehe in poziranje pred kamero, samo da je mami imela kaj za v album. Še vedno ne maram prisiljenih nasmehov, ampak se trudim dokumentirati čimveč vsakdanjih trenutkov. Prvič, uživaj v momentu; drugič, fotkaj, not the other way around, please!
Oblikuj nove pričeske, npr. kitke z glave. Kot hči frizerke bi se lahko bolj potrudila ... oprosti, mami.
Pojdi nekam čisto sama in vzemi s sabo GPS. Resno - da sem se naučila krmariti po Ljubljani, sem po prestolnici hodila sama, dokler se mi ulice niso skrčile v smiselno celoto.
Občasno se odklopi. Ni hujšega kot biti zasvojen s socialnimi omrežji, ne da bi se tega zavedal. Ne postani zombi, Manja.
Uleti na predavanja, kadarkoli uspeš. Nina, veš, kaj mislim. Tudi če ne hodiš na faks, so predavanja velikokrat brezplačna in poučna, tako da namesto kina zavij na Filofaks. Malo možganske telovadbe ne škodi.
Pa še tooooooooliko drugih stvari je, kakšnih brezveznih, kakšnih ultra pomembnih. Če sem pozabila kaj omembe vrednega, deli svoje ideje spodaj v komentarjih. Tudi če si 20+, oprostim :)
Comments